P R A V I L N I K     S D P P


PRAVILNIK IZOBRAŽEVANJA SDPP

(SLOVENSKEGA DRUŠTVA ZA PSIHOANALITIČNO PSIHOTERAPIJO - SDPP)


Člen 1: ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE (OZI)

Dejavnosti izobraževanja usklajuje OZI, čigar predsednika izvoli Skupščina članov SDPP. Člani OZI so učni psihoterapevti SDPP.


Člen 2: PRISTOP K IZOBRAŽEVANJU

Pogoji za vpis:

  • primerna univerzitetna izobrazba (psihološke oz. medicinske smeri) ali univerzitetna izobrazba sorodne smeri, ki vključuje tudi psihološko pomoč;
  • prošnja naslovljena na predsednika SDPP z življenjepisom (curriculum vitae);
  • uspešno opravljeni trije pristopni razgovori s člani OZI SDPP, ki jih določi Predsednik OZI.

Pri opravljanju pristopnih razgovorov se upoštevajo naslednji vidiki:

  • osebnostna primernost za opravljanje psihoanalitičnega psihoterapevtskega dela,
  • nagnjenje k psihološkemu razmišljanju,
  • motivacija,
  • klinične izkušnje,
  • splošna kulturna razgledanost,
  • dovolj dobro znanje angleščine,
  • starost (zaželeno med 26. in 45. letom).

Pristopni razgovori so zaupne narave in so plačljivi.

V primeru zavrnitve kandidata ima le-ta možnost zaprositi za srečanje z enim izmed članov komisije, ki mu pojasni razloge za negativno mnenje. Po zavrnitvi je pristopne razgovore mogoče ponoviti le enkrat po premoru vsaj enega leta. Po vpisu v izobraževanje iz psihoanalitične psihoterapije kandidati postanejo edukanti SDPP.


Člen 3 : POTEK IZOBRAŽEVANJA

Uvodni seminarji

Po vpisu v študij se edukanti udeležujejo uvodnih seminarjev, ki jih v letu pred začetkom programa klinično-teoretičnega študija organizira OZI. Uvodni seminarji so namenjeni preučevanju osnovne strokovne literature ter skupinskim debatam o poklicu psihoterapevta psihoanalitične smeri. Uvodne seminarje vodijo člani SDPP in so za udeležence brezplačni.

Osebna izkušnja psihoanalitične obravnave

Tekom študija edukanti opravljajo osebno izkušnjo pri učnem psihoterapevtu SDPP oz. pri psihoanalitiku IPA. Priporočljivo je, da se osebna učna obravnava začne že pred začetkom klinično-teoretičnega študija. Učna psihoterapevtska obravnava mora potekati vsaj dvakrat tedensko in trajati najmanj štiri leta (min. 320 ur). Učni psihoterapevti oz. psihoanalitiki o edukantovi osebni izkušnji organizatorjem izobraževanja ne dajejo informacij in mnenj saj ne sodelujejo pri edukantovem izobraževalnem procesu oziroma pri njegovih evalvacijah, temveč sporočijo OZI le datuma začetka in zaključka osebne obravnave ter tedensko frekvenco psihoterapevtskih srečanj.

Klinično-teoretični študij

Klinično-teoretični seminarji slonijo na predelavi psihoanalitične literature. Študentom so predstavljeni osnovni psihoanalitični koncepti, metodologija, povezava med teorijo in kliničnim delom ter tehnična priporočila glede psihoterapevtskih obravnav. Klinično-teoretične seminarje organizira OZI. V ta namen imenuje predmetne učitelje, pripravi koledar in urnik. Učni tim sestavljajo učni psihoterapevti SDPP in psihoanalitiki IPA, ki imajo ustrezno znanje pri določenih predmetih. Nekateri teoretični predmeti se lahko dodelijo tudi usposobljenim zunanjim strokovnjakom. Klinične seminarje, na katerih edukanti predstavljajo primere obravnav, lahko vodijo le učni psihoterapevti SDPP in povabljeni psihoanalitiki IPA.

Program študija traja 4 leta in zajema vsaj 140 ur letno. Seminarji potekajo dvakrat do štirikrat mesečno: ob sredah popoldne v Ljubljani in ob sobotah v Ljubljani in Trstu. V času epidemioloških razmer se seminarji odvijajo prek spletnih povezav. Prvi semester poteka od oktobra do januarja, drugi semester pa od februarja do junija. Po prvem letu se pričnejo izvajati tehnični in klinični seminarji, na katerih edukanti predstavijo klinične primere.

Edukante pri študiju spremlja tutor, ki ga za vsak letnik imenuje OZI.

Ob zaključku vsakega semestra edukanti pripravijo skupno poročilo, v katerem posredujejo vtise o vsakem izpeljanem seminarju študija.

Med izobraževanjem si edukant med učnimi psihoanalitiki SDPP izbere mentorja, ki edukanta spremlja tekom celotnega procesa edukacije do zaključne evalvacije in mu nudi podporo v zvezi z morebitnimi vprašanji glede strokovnega usposabljanja.

Za prehod v naslednje študijsko leto edukanti pripravijo esej in ga predstavijo pred tričlansko komisijo, ki jo vodi mentor edukanta, določi pa OZI.

Ob zadovoljivem rezultatu edukant nadaljuje izobraževanje. V nasprotnem primeru mu OZI skuša pomagati izboljšati šibka področja.

Supervizija kliničnih primerov

Supervizija v času izobraževanja iz psihoanalitične psihoterapije je namenjena spremljanju, usmerjanju in ocenjevanju usposobljenosti edukanta za opravljanje psihoterapevtske prakse. Supervizijo izvajajo učni supervizorji SDPP oz. zunanji supervizorji, za katere OZI poda soglasje.

Priporočeni standardi za supervizijo – potrebnih je vsaj 150 ur supervizije na 300 seans kliničnih primerov:

  • 30 ur supervizij naknadnih 60 seans lahko vključuje obravnave različnih kliničnih primerov in lahko poteka pri različnih supervizorjih oz. v supervizijskih skupinah;
  • prvi kontrolni primer naj obsega najmanj 160 seans dvakrat tedenske obravnave z 80 urami supervizije (priporočljiva je enkrat tedenska supervizija oz. 40 ur letno);
  • drugi kontrolni primer naj obsega najmanj 80 seans dvakrat tedenske obravnave s 40 urami supervizije pri drugem supervizorju (priporočljiva je enkrat tedenska supervizija oz. 40 ur letno).

Supervizije kliničnih primerov:

Priporočljivo je, da edukant poišče supervizijsko pomoč takoj, ko začne s kliničnim delom. Supervizije se lahko izvajajo individualno ali v skupinah, lahko gre za obravnavo tudi manj intenzivnih ali krajših psihoterapevtskih srečanj.

Prvi kontrolni primer psihoterapevtske obravnave:

Od drugega letnika naprej edukant izbere klinični primer, za katerega meni, da je primeren za dvakrat tedensko obravnavo pod supervizijo. O primernosti izbranega klienta oz. pacienta za obravnavo v psihoanalitični psihoterapiji se edukant posvetuje z mentorjem ali z izbranim supervizorjem. V primeru pozitivnega mnenja lahko edukant zaprosi OZI za odobritev začetka prvega kontrolnega primera pod supervizijo in OZI sporoči ime izbranega supervizorja ter okvir psihoanalitične obravnave. V primeru odobritve s strani OZI, edukant postane psihoterapevt v izobraževanju.

Pogoji za vodenje prvega kontrolnega primera psihoanalitične psihoterapije:

  • začetek prvega primera psihoanalitične psihoterapije je možen po prvem letniku klinično-teoretičnih seminarjev in v primeru pozitivnega mnenja OZI;
  • uvodna srečanja so možna le ob zagotovitvi primernega settinga, ki vključuje primerne prostorske in časovne pogoje ter se izvaja ob osebnem stiku z morebitnim klientom oz pacientom;
  • psihoterapevtska obravnava poteka vis-a-vis vsaj dvakrat tedensko;
  • večina psihoterapevtskih srečanj naj poteka osebno, še posebej v začetni fazi terapije, in le v posebnih primerih na daljavo s pomočjo tehnologij (ob tem naj srečanja na daljavo sestavljajo manj kot 40% vseh srečanj);
  • za prehod terapevtskih srečanj na daljavo je potrebno soglasje učnega supervizorja;
  • dvakrat tedenska srečanja s klientom oz. pacientom spremlja enkrat tedenska supervizija z izbranim učnim supervizorjem SDPP;
  • zaželeno je, da se supervizija začne že pri uvodnih srečanjih, ki jih supervizor spremlja enkrat tedensko;
  • minimalno število psihoterapevtskih srečanj je 160 ur;
  • minimalno število supervizijskih srečanj je 80 ur;
  • zaželeno je, da supervizijska srečanja potekajo osebno, razen v primerih, o katerih prisodi učni supervizor, ko supervizije lahko potekajo na daljavo;
  • po vsaj 40 urah supervizije prvega primera lahko edukant zaprosi za odobritev začetka drugega kontrolnega primera;
  • v primeru kakršnih koli odstopanj od priporočenih standardov edukant o tem obvesti OZI in zaprosi za mnenje.

Drugi kontrolni primer psihoterapevtske obravnave:

Začetek supervizije drugega primera kandidat ureja pri OZI. V ta namen edukant posreduje OZI:

  • posodobljeno anketo o napredovanju;
  • krajši opis prvega primera pod supervizijo;
  • poročilo supervizorja o delu z edukantom in oceno o njegovem napredovanju;
  • ime drugega izbranega supervizorja.

Opis kliničnega primera naj vsebuje predstavitev klienta oz. pacienta, njegove anamnestične podatke, razlog za psihoterapevtsko obravnavo, dinamiko psihoterapevtskega procesa ter opis morebitnega napredovanja. Zraven poročila edukant priloži prepis dveh zaporednih seans.

V primeru odobritve prošnje s strani OZI edukant sporoči OZI začetek drugega kontrolnega primera pod supervizijo.

Pogoji za vodenje prvega kontrolnega primera psihoanalitične psihoterapije:

  • začetek drugega primera psihoanalitične psihoterapije je možen po opravljenih 40 urah supervizije prvega kliničnega primera in v primeru pozitivnega mnenja OZI;
  • uvodna srečanja so možna le ob zagotovitvi primernega settinga, ki vključuje primerne prostorske in časovne pogoje ter se izvaja le ob osebnem stiku z morebitnim klientom;
  • psihoterapevtska obravnava poteka vis-a-vis vsaj dvakrat tedensko;
  • večina psihoterapevtskih srečanj naj poteka osebno in le v posebnih primerih na daljavo s pomočjo tehnologij (ob tem naj srečanja na daljavo sestavljajo manj kot 40% vseh srečanj);
  • za prehod terapevtskih srečanj na daljavo je potrebno soglasje učnega supervizorja;
  • dvakrat tedenska srečanja s klientom spremlja enkrat tedenska supervizija z izbranim učnim supervizorjem SDPP;
  • zaželeno je, da se supervizija začne že pri uvodnih srečanjih, ki jih supervizor spremlja enkrat tedensko;
  • minimalno število psihoterapevtskih srečanj je 80 ur;
  • minimalno število supervizijskih srečanj je 40 ur;
  • zaželeno je, da supervizijska srečanja potekajo osebno razen v primerih, o katerih prisodi učni supervizor, ko supervizije lahko potekajo na daljavo;
  • zaželeno je, da se supervizija po 80 urah obravnave nadaljuje, četudi z manjšo intenziteto;
  • v primeru kakršnih koli odstopanj od priporočenih standardov edukant o tem obvesti OZI in zaprosi za mnenje.

Supervizorji OZI posredujejo mnenje o delu supervizanta in poteku supervizije ob koncu vsakega šolskega leta in kadarkoli menijo, da je to primerno, oziroma na zahtevo OZI. Po končani superviziji pošlje supervizor OZI potrdilo o delu s kandidatom s prikazom dela, profilom napredovanja kandidata in njegovo oceno.

Klinične izkušnje

Zaželeno je, da imajo študenti psihoterapije klinične izkušnje v različnih ustanovah, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem in da so seznanjeni s širšo paleto duševnih motenj in težav.

Edukantom se priporoča tudi izkušnja z metodo spremljanja zgodnjega razvoja otrok.

Evalvacija edukantov

Anketa o napredovanju: Ob vstopu v vsako novo študijsko leto edukanti izpolnijo anketo o napredovanju, ki jo nadgrajujejo vsako leto. V anketo vpišejo osnovne podatke o sebi, datume začetka in zaključka osebne obravnave, podatke o supervizijah ter o svojih kliničnih in študijskih izkušnjah.

Esej: Za prehod v naslednje študijsko leto edukanti pripravijo esej oz. refleksijo na poljubno izbrano temo, ki odraža znanje, pridobljeno tekom opravljenega leta študija.

Zaželeno je, da je esej obogaten z lastnimi kliničnimi vinjetami. Esej naj bo dolg do šest strani. Edukant pošlje esej predsedniku OZI, ki skliče komisijo, ki jo sestavljajo trije člani društva, od katerih je eden edukantov mentor. Edukant komisiji predstavi esej in v zvezi z njim opravi razgovor. Namen razgovora je preveriti raven psihoanalitične kulture, pridobljene s pomočjo teoretičnih seminarjev in študija psihoanalitičnih tekstov.

Po opravljenih predstavitvah esejev predsednik OZI skliče sestanek članov OZI (učnih analitikov) z namenom predebadirati napredovanje edukantov. Ob zadovoljivem rezultatu edukant nadaljuje izobraževanje. V nasprotnem primeru mu OZI skuša pomagati izboljšati šibka področja.

Pri uspešnem prehodu v drugo leto klinično-teoretičnega študija lahko edukant zaprosi SDPP za pridruženo članstvo v skladu s pogoji, ki so navedeni v statutu.


V primeru odobritve začetka obravnave psihoanalitične psihoterapije pod supervizijo s strani OZI edukant postane psihoterapevt v izobraževanju.

Ko edukant doseže priporočene standarde izobraževanja, lahko po posvetu z mentorjem zaprosi OZI za končno evalvacijo.

Končna evalvacija

Ko psihoterapevt v izobraževanju zaključi izobraževanje, predsedniku OZI pošlje prošnjo za končno evalvacijo. Priložiti mora:

  • posodobljeni curriculum vitae oz. anketo o napredovanju;
  • potrdilo svojega psihoterapevta o doslej opravljeni osebni izkušnji;
  • poročila supervizorjev o dveh primerih psihoanalitične psihoterapije;
  • opis obeh superviziranih kliničnih obravnav, ki vključuje anamnezo, dinamiko srečanj in dve terapevtski seansi, vsak primer naj obsega 8—10 strani;
  • povzetek vseh ostalih terapevtskih obravnav, ki jih je v času študija vodil pod supervizijo.

Predsednik OZI skliče sestanek OZI s supervizorji in tutorjem z namenom, da se preuči vse elemente, povezane z edukantovih izobraževanjem. Potem se povabi edukanta na razpravo o opisanih primerih. Po koncu razprave evalvatorji tajno glasujejo o podelitvi naziva psihoanalitični psihoterapevt.

Če komisija oceni, da priložena dokumentacija ni ustrezna, o tem obvesti edukanta že pred razpravo o primeru. Edukant ima pravico, da odstopi od evalvacije. Če je mnenje komisije po razpravi negativno, predsednik o tem obvesti edukanta, opiše razloge za tako odločitev ter mu svetuje, kako lahko odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Edukant lahko ponovno odda vlogo vsaj eno leto po zadnji evalvaciji.

Edukant, ki se po dvanajstih letih od začetka izobraževanja ni kvalificiral, izstopi iz izobraževanja.

Edukant lahko po podelitvi naziva psihoanalitični psihoterapevt v skladu s pogoji, ki so navedeni v Statutu SDPP, zaprosi za članstvo v Slovenskem društvu za psihoanalitično psihoterapijo (SDPP).

Pri vseh postopkih z edukanti in pri supervizijah se ohranja profesionalna tajnost.


Člen 4: UČNI PSIHOTERAPEVTI

Psihoterapevt lahko pridobi funkcijo učnega psihoterapevta po najmanj štirih letih članstva v SDPP in tako postane pooblaščen za izvajanje psihoterapije in supervizije za edukante v študiju. Za člane SDPP, ki so tudi člani IPA (Mednarodnega psihoanalitičnega združenja), se to obdobje skrajša na dve leti. Status učnega analitika znotraj društev IPA oz. status analitika, ki lahko izvaja učno analizo za kandidate IPA, lahko OZI po presoji upošteva tudi za status učnega terapevta SDPP.

Za pridobitev statusa učnega psihoterapevta mora zainteresirani nasloviti prošnjo na predsednika SDPP in pridobiti soglasje OZI. K prošnji mora priložiti:

  1. Poročilo o neodvisni psihoterapevtski dejavnosti, ki prikazuje, da je psihoterapija pretežni del profesionalnega dela in poteka v skladu s strokovnimi standardi, ki jih priporoča SDPP. Navede lahko tudi druge psihoterapevtske izkušnje (npr. psihoterapija otrok in mladostnikov, psihoterapevtska obravnava težkih patologij itd.)
  2. Seznam primerov, ki jih je obravnaval v psihoanalitični psihoterapiji ter kratka poročila o vsaj treh od navedenih.
  3. Poročilo, ki opisuje dejavnosti predvsem na področju:
    • udeležbe na strokovnih srečanjih (srečanja, kongresi);
    • objav v strokovnih publikacijah.
  4. Izjavo, da se zavezuje še naprej sodelovati pri strokovni in organizacijski dejavnosti SDPP.

Po razgovoru z OZI o vsem predloženem mu OZI podeli funkcijo učnega terapevta, ki traja 7 let. Po tem roku lahko zainteresirani predloži poročilo o svoji dejavnosti v okviru SDPP in prosi za podaljšanje funkcije za nadaljnjih 7 let.

Pravilnik v pdf je tukaj.

Ljubljana, 08. 12. 2022